Informacije za paciente | Slovensko ortodontsko društvo

O ORTODONTIJI

1. Kaj so ortodontske nepravilnosti?

Ortodontske nepravilnosti praviloma niso bolezni temveč manjši ali večji razvojni odkloni v obliki in delovanju zobovja.

2. Zakaj nastanejo nepravilnosti zob in čeljusti?

Glavni vzrok zanje je evolucijska značilnost človeškega zobovja; čeljusti se zmanjšujejo hitreje kot število zob, zato ti izrastejo tudi izven zobne vrste; nekatere nepravilnosti so dedne, npr. močna (habsburška) spodnja čeljust z naprej štrlečo brado. Pri sodobnem človeku nastane veliko nepravilnosti zaradi hrane, pri kateri zobje ne opravljajo osnovnega dela (grizenje, žvečenje). Škodljive so tudi razvade, npr. uporaba dude, sesanje prsta, nenehno odprta usta. Veliko nepravilnosti še vedno nastane zaradi zobne gnilobe in njenih posledic.

3. Kaj je ortodontsko zdravljenje?

Pri ortodontskem zdravljenju, ki uravnava nepravilno raščeno zobovje, se zob, obremenjen s primerno silo, začne premikati v želeno smer. V ta namen uporabljamo snemne in nesnemne (fiksne) ortodontske aparate. Prvi s pomočjo mimičnih in žvekalnih mišic usmerjajo razvoj zobovja, zato so bolj uporabni v otroški dobi, nesnemne aparate pa ortodont pritrdi na zobe in jih z natančno odmerjenimi silami premika v načrtovani položaj. Kadar so zobje močno na tesnem, je potrebno pred namestitvijo aparata določene zobe izpuliti.

4. Kakšni so razlogi za ortodontsko zdravljenje?

Z uravnanimi zobmi dosežemo boljšo funkcijo zobovja in izboljšan zunanji videz, skratka boljše oralno zdravje in višjo kakovost življenja. Uravnani zobje pomenijo tudi manjše tveganje za nastanek kariesa in bolezni obzobnih tkiv.

5. Kdaj je najbolj primeren čas za pričetek ortodontskega zdravljenja?

O najbolj ugodnem času za pričetek ortodontskega zdravljenja se odloči ortodont glede na vrsto nepravilnosti in razvojno stopnjo zobovja. Včasih je potrebno pričeti že v mlečnem zobovju, največkrat pa ko izrastejo stalni zobje (razen modrostnikov). Seveda pa je mogoče ortodontsko zdravljenje tudi pri odraslih.

6. Koliko časa traja ortodontsko zdravljenje?

Ortodontski aparati potrebujejo določen čas, da delujejo, poleg tega jih moramo redno prilagajati nastalim spremembam. Ob pravilni rabi oz. nošenju aparatov lahko korigiramo nepravilnosti v 2 do 3 letih. Včasih opravimo ortodontsko zdravljenje v dveh fazah. V prvi fazi skušamo odpraviti funkcionalno nepravilnost že v mlečnem ali mešanem zobovju s snemnim aparatom, sledi nekaj let pavze, potem pa v stalnem zobovju dokončno razporedimo zobe s fiksnim aparatom. V posebno zahtevnih

primerih je po končanem ortodontskem zdravljenju potrebna še pomoč čeljustnega kirurga in protetika. Da bi po ortodontskem zdravljenju zobje ostali v doseženem položaju, je potrebno praviloma namestiti še posebne aparate – retenerje.

7. Ali ortodontsko zdravljenje povzroča bolečine?

Namestitev nesnemnega ortodontskega aparata lahko povzroči določeno nelagodje in prve dni so možne tudi rahle bolečine. Običajno se pacient na aparat, ki predstavlja tujek v ustih, kmalu privadi, tudi bolečine hitro minejo. Snemni aparati običajno ne povzročajo težav, pač pa se včasih že takoj po vstavitvi aparata izboljša obrazni videz.

8. Kako je med nošenjem aparata med prehrano in športnimi aktivnostmi?

Med nošenjem aparata se je potrebno izogniti sladkarijam. Snemni aparat med jedjo snamemo iz ust in spravimo v škatlico. Pri nošenju nesnemnih aparatov pa ni priporočljiva trda in lepljiva hrana. Pri kontaktnih športih je dobro nositi ščitnik za zobe.

9. Ali so kakšna tveganja v zvezi z ortodontskim zdravljenjem?

Seveda. Imamo niz predvidljivih in nepredvidljivih dejavnikov, ki lahko vplivajo na rezultat ortodontskega zdravljenja.

Predvidljivi dejavniki so:

Pomanjkljivo čiščenje zob in aparata, kar poveča tveganje za nastanek kariesa in bolezni obzobnih tkiv.
Neopravičeni izostanki so pogosti vzrok za slabše rezultate ter za podaljšanje časa zdravljenja.
Neupoštevanje zdravnikovih navodil glede nošenja aparata tudi ne da dobrega rezultata in podaljšuje zdravljenje.

Nepredvidljivi dejavniki:

Vedeti moramo, da ima tako kot vsako drugo, tudi ortodontsko zdravljenje svoje omejitve in možna tveganja.

Poškodbe zobnega živca (pulpe). Včasih lahko prejšnja poškodba povzroči odmrtje živca, ki se lahko ob premikanju zoba z aparatom vname. To se lahko dogodi tudi takrat, ko zdravljenje korenin ni bilo popolno.
Skrajšanje (resorpcija) korenin. Pri nekaterih pacientih se lahko med zdravljenjem skrajšajo korenine. Običajno to nima praktičnih posledic, v izjemnih primerih pa lahko skrajša življenjsko dobo zoba.
Skrajšanje korenine se lahko dogodi tudi brez ortodontske obravnave. Poškodbe, pritisk s strani sosednjih zob in endokrine bolezni so lahko možni vzroki. Zaradi obsežnega krajšanja korenin lahko zdravljenje prekinemo.
Recidiv – vrnitev v prvotno stanje. Zobje imajo tendenco, da se vrnejo v prvotni položaj, kar imenujemo recidiv. Da bi to preprečili, uporabljamo posebne aparate – retenerje. Vsi deli telesa se v času življenja spreminjajo, tudi zobovje. Ta dolgoročni proces lahko vodi tudi do spremembe položaja zob in ugriza. Tako pri nekaterih odraslih opažamo, da postajajo spodnji sekalci sčasoma na tesnem.
Nepravilna rast in razvoj. Rastna disharmonija in nenavadno formiranje zob sta biološka procesa, na katera ortodont (vsaj zaenkrat) ne more vplivati. Zaradi neugodnega rastnega vzorca je včasih potreben po ortodontskem zdravljenju še kirurški poseg.

10. Ali obstajajo različne možnosti ortodontskega zdravljenja?

Glede na pacientove želje lahko včasih poiščemo drugačno, kompromisno rešitev, vendar nikoli takšne, ki bi bila lahko škodljiva. Ena od možnosti je tudi, da do zdravljenja sploh ne pride.

11. Kdaj lahko pričnemo z ortodontskim zdravljenjem?

Z ortodontskim zdravljenjem lahko pričnemo šele takrat, ko pacient oziroma njegovi starši presodijo, da so dobili vse potrebne informacije, na podlagi katerih se prostovoljno odločijo za ortodontsko zdravljenje. Potem se morajo obvezati, da bodo izpolnjevali tudi svoj del obveznosti:

vzdrževanje brezhibne ustne higiene,
nošenje aparata po zdravnikovih navodilih in redno obiskovanje ortodonta.

Šele na tej podlagi se lahko pristopi k izdelavi dogovora o ortodontskem zdravljenju.

12. Katere so ortodontske preiskave in čemu služijo?

Za postavitev diagnoze, načrtovanje, spremljanje in oceno zdravljenja običajno zadostujejo naslednji preiskovalni postopki in pripomočki:

podatki iz družinske in osebne anamneze;
opazovanje delovanja zobovja in obraza:
študijski mavčni model, ki ga dobimo z odtiskovanjem zgornjega in spodnjega zobnega loka;
rentgenski posnetek zobovja – ortopan;
stranski rentgenski posnetek glave;
fotografije zobovja in obraza.